 |

Črna prst
1844m - Rodica 1964m - Globoko 1800m -
Planina Razor 1286m. 31. avgust - 1
september 2006.
 |
IP
|

|
Greben Spodnjih bohinjskih gora posnet s
Kobilje glave. Zajete so (od desne proti
levi, kakor sem jih prehodil): Črna prst, Raškovec, Rodica, dolgi
hrbet Lepe Suhe, Šija, sedlo Vratca in
Vogel. |
|
Tri muhe na en mah
Lani, ko sem prvič obiskal Črno prst,
sem naletel na slabo vreme in z reportažo
ni bilo nič. Letos bi bil rad obiskal Rodico
pa sem se pomišljal glede višine pristopa
(1230m). Zato sem modro sklenil, da
bom prečil celotni greben, in se izognil velikim
višinskim razlikam. Lahko bi rekel, da sem ulovil dve
muhi na en mah ali celo še
tretjo, saj sem prečil še Šijo. Tura se je,
seveda, podaljšala na dva dneva.
Prečenje Spodnjih Bohinjskih gora
od Črne prsti do planine Razor ni kak poseben gorniški
podvig. Je pa kar dolga tura, ki pohodnika
nagrajuje s čudovitimi razgledi ves čas, od starta do cilja. Ob
lepem vremenu pogled sega do Triglava in do
morja in od Krna do Grintovca. Sicer pa je
zanimiv že sam svet po katerem hodiš. |

|
Vasica Kal
nad Podbrdom. Do tu pride asfalt. |
|
Slabih 500m v.r. si "prišparam", če
se pripeljem do te odmaknjene vasice
pod Črno prstjo. Od tu naprej pa peš po
gozdni cesti do Sedla kjer se
priključim "pravi" poti iz Podbrda.
|
|
|
 |
|
|
Pogled z roba
vasi proti vrhu Črne prsti.
|

|
Počivališče
na Babjem zobu.
|
|
|
 |
|
|
Kontni vrh
(nadaljevanje grebena) posnet s počivališča. |
|
Levo:
Lajnar, desno: pobočje Porezna, spodaj: vas Petrovo
Brdo, v ozadju: Tošč ? in Blegoš. Posneto s
počivališča Babji zob. |
 |
|
Pogled čez
Baško grapo s travnikov pod vrhom Črne
prsti.
Desni
vzdolžni greben: Znojilski greben. Prečni
greben na sredi: Kojca. Na levi: predvrh
Porezna.
Na
obzorju: žagasti profil Trnovskega gozda. |

Repičasta preobjeda (Aconitum napellus).
Zelo strupena! Raste po pašnikih in
travnikih na Črni prsti.
Travniki se
širijo nad gozdno mejo vse do vrha. |
|
 |
 |
|

Meni neznana vrsta, posneta v bukovem gozdu
pod Črno prstjo.
Križišče poti
na sedlu Čez Suho (1760m). Vrh v ospredju:
Lisec.
Na obzorju: Triglav.
|
 |
|
Znameniti
črni skriljevec, ki je dal ime gori. Očitno
se izpira hitreje
kot apnenčaste skale okrog njega. Ga bo kmalu
zmanjkalo?
Koča pa
seveda ni ogrožena saj sedi trdno na
apnencu. |
|
Pobeljeni
Kočna in Grintovec izstopata na
horizontu. V isti vrsti: Storžič na levi in
Kalški greben na desni s Krvavcem na skrajni
desni.
Bliže v
ospredju se raztezajo temni gozdovi Pokljuke
in Jelovice.
Še bliže:
Kobla in Lajnar?
Čisto spredaj: Kontni vrh. |
|
 |
|
Izhodiščna
vasica Kal s ptičje perspektive. |
|
Bela koča na Črni prsti!. |
|
Kot zobje skrhane žage
se vrstijo vrhovi gorskega grebena. Svet, ki
ga bom odkrival jutri. |
 |
|
Bohinjsko jezero in Ribčev laz z vrha Črne
prsti.
Črna prst
in z njo celotni greben, je zelo obiskana
gora. Ugibam kaj bi lahko bil vzrok za tolikšno
zanimanje: Čudovit razgled?... bližina
turističnih krajev?... znamenita
smučišča?... sorazmerno lahek
dostop?...možnost prečenja?... čudovita
flora? ... morda celo posebno
lesketajoče zvezde na nebu ...?!
Šalo na
stran; ko sem ponoči stopil iz koče, sem
imel kaj videti! Mestni ljudje sploh ne vemo
kako izgleda zvezdnato nebo v jasni noči
brez lune, v gorah. |
|
Njegovo
Veličanstvo Triglav posneto s Črne prsti.
Osvetljuje ga popoldansko sonce (15:49).
Če pozorno pogledam, opazim Triglavski
dom in Dom Planika. |
|
 |

|
Ratitovec. Ni ga
mogoče zgrešiti. Izdaja ga njegovo strmo južno pobočje. |
|
|
 |
|
|
|
Dan gre h
koncu. Večerne meglice zastirajo horizont. |

|
Dom Andreja
Žvana na Poreznu. |
|
|
 |
|
|
|
Sonce
se odpravlja počivat v svoje mehke oblačne blazine. |
|
Čaka me naporen jutrišnji dan: Prečenje na Rodico
ali morda na Vogel (Planina Razor). Dokončno se bom
odločil jutri glede na razmere. Zdaj pa lepo
spat, da bom jutri spočit!.
Tudi tu je pomagala omemba groznega
smrčanja. Dobil sem posebno sobo (s pogledom
na Porezen).
|

Sonce bo vsak čas pokukalo izza
Kočne. |
|
Bil sem pokonci že pred svitom, da
ne bi zamudil zarje.
Podatek na tabli pri
vratih koče mi potrjuje, da se ne
odpravljam na kak sprehod. Vendar: vreme je
lepo, razpoloženje je dobro, torej grem!
Ja! Času na tabli moram prišteti še urico
hoje od koče do avta.
|
|
|
|
|
Staroslovanski bog Triglav si je
uredil udoben fotelj!. Z njega je imel širok razgled čez
ves južni del svojega
kraljestva, vse do morja!
Jutranji
pogled na Triglav. (7:27)Sence so se preselile na nasprotno
stran. |
|
 |
|
Začetni
prepadni greben je do Rodice edini
zahtevnejši prehod. Tu se najde tudi kakšna
zanemarjena zajla. Ugotovil sem (lastna
boleča izkušnja), da je bolje ne jim zaupati. |
|
Pogled nazaj
na Vrata in na Četrt (vrh na levi). V ozadju
je značilno zarezana Črna prst. |

|
Mimo Četrta
krenem
proti Konjskemu vrhu ... |
|
|
 |
| |
... mimo
Konjskega vrha ... |

|
... in mimo
Poljanskega vrha preidem na severno stran
Matajurskega vrha (v ozadju) ... |
|
|
 |
|
|
...pustim
Matajurski vrh na levi, Zaobidem globel
Matajurc ... |
 |
|
... in se
usmerim proti V. Raskovcu.
Obidem ga po
južni strani ...
|
|
... in grem
dalje proti Suhi Rodici.
Prepadna stena z zanimivimi pokončnimi
skladi je menda priljubljeni plezalski cilj. |
|
 |
 |
|
Obidem Suho
Rodico po severni strani in nadaljujem proti
Rodici (zašiljeni vrh v ozadju).
Del
poti do Rodice bo še naprej slalom po
grebenu.
|
|
Pred mano je
predvrh Rodice ... |
...
zdaj pa proti
pravemu vrhu Rodice (v megli). |
Bom z Rodice lahko videl le meglo?
Prav nič se
je ne veselim.
|
|
 |
 |
|
Steza z
Rodice se spušča proti vasi Grant.
Višinska
razlika: 1231m.
|
 |
|
Končno
stojim na
vrhu Rodice. Megla se je na srečo razkadila.
Spet je Triglav bister in čist. |
|
Ugotavljam, da se me megla prijazno izogiba. Preselila se
je na že prehojeni vrh. |
 |
 |
|

Obvezni
dokument za sedanjce in zanamce
Vasici Rut in
Grant ležita na sončnih ravnicah
globoko pod Rodico.
|
|
Nazadnje še
pogled proti še zamegljenemu zahodu. Mehka in valovita pokrajina
deluje skoraj neresnično po vsem kar sem
videl in doživel do tu. |
|
Kljub precej poznemu letnemu času, se bogata
flora še vedno iskazuje z bujnim cvetenjem. Mi kdo lahko pove imena teh rož? |
| |
Čas je, da se odločim kako naprej. Naj
nadaljujem ali naj sestopim v Grant?.
Po
oceni dolžine poti, časa, ki ga še imam do
noči, in energije, ki jo še premorem, sem
sklenil, da bom nadaljeval prečenje do
planine Razor.
Silno globoki sestop v Grant
se mi ne zdi prav nič vabljiv. Mehke in
valovite trate proti zahodu pa kar vlečejo
... |
|

|
Odločno
stopim na valovite trate ... tem tratam se v
resnici reče Lepa Suha. |
|
|
 |
|
|
|
|
Lepa Suha je
dokaj dolga trata. Dober poldrugi
kilometer po grobi oceni. |

|
Iz megle, ki
se je medtem zgostila v oblake, se
že jasno izrisuje pobočje Žabiškega Kuka. Na
levi, onstran Kuka, se svetlikajo beli hlevi Planine Kuk,
mimo katerih gre moja pot domov. |
|
|
 |
| |
Mehke trate
je zdaj nepreklicno konec. Spustiti se bom
moral v
globoko sedlo Čez
Suho. Na meji vidljivosti pa je vrh Šije. |
 |
|
Iz sedla Čez Suho se dvigam na
vrh Šije.
Od Šije
se proti desni vleče Visoki Orlov rob.
|
 |
|
Pogled z
Orlovega roba nazaj na Sedlo Čez Suho in
Lepo Suho.
Megla je
žal zabrisala pogled na Rodico.
|
|
Odcep po
Orlovem robu proti smučišču Vogel. |
|
Stopam mimo
Šije in nadaljujem proti Vrhu Dlani
(travnati vrh). |
 |
|
Pogled z Vrha Dlani. Pred mano je
vrh brez imena 1754m. Za njim še manjši
predvrh s katerega je spust v gorski prelaz
Vratca.
V ozadju se
bočita masiva Vogla in Žabiškega Kuka.
|
|
V prvem planu
pobočje vrha brez imena 1754m. V daljavi:
Vrh nad Škrbino, Podrta gora, Zeleni vrh ... |
|
Vrh Vogla se je
za trenutek pokazal iz megle. Tik pred
mano so Vratca, globok gorski prelaz. |
 |
|
Sestop v
škrbino Vratca: najnižja točka celotnega
prečenja (1668m).
Na nasprotni
strani se dviga predvrh Vogla.
|
|
Z najnižje
točke je na vrsti vzpon na predvrh Vogla
(1794m). |
|
S predvrha
prehajam na masiv Vogla. |
 |
|
Pogled nazaj
s predvrha Vogla.na pobočje vrha brez imena
in na Vrh dlani za njim.
Ne spomnim
se, da bi bilo na tem sestopu kako
varovalo. |
|
Pobočje
Vogla.
Drzni in izurjeni planinci lahko grejo po
grebenu naravnost proti vrhu. "Normalni"
pohodniki pa raje obrnemo desno po pobočju proti
Globokemu. Čisto brez plezanja pa vseeno ne
gre. Steze čez kamnite sklade seveda ni videti. Viden je
le izhod na drugi strani.
|
| |
 |
|
Na meliščih onstran apnenčevih skladov spet lahko sledim stezi.
|
 |
|
|
Najhujše je mimo. Pobočje postaja
bolj položno. Steza se zložno
vzpenja proti Globokemu.. |
|
|
Odcep proti vrhu za "normalne"
pohodnike. Na vrhu Vogla
sem bil nazadnje lani (Glej stran Vogel). Zato bom tokrat nadaljeval proti Globokemu. |
|
Megla se je
razblinila in Vogel je zasijal v soncu
(pogled nazaj). |
|
Prelaz Globoko
je zadnje sedlo vidno na skrajni desni
slike. Pot od Vogla do Globokega in Planine
Razor sem že opisal na strani
Vogel, zato je
ne bom ponavljal. |
 |
|
Z
Globokega še enkrat posnamem Triglav, da
nazorno prikažem kakšen del kroga sem naredil
okrog njega od
začetka poti.
Čaka me še
sestop do koče na Planini Razor in hoja po
gozdni cesti do rampe TNP kjer me bo čakal
dogovorjeni prevoz. Skupno še kaki dve uri hoje.
Nazorno
prikazano prehojeno pot si lahko ogledaš na
zemljevidu
|
Fotografija, besedilo, koncept in izvedba: Ivan Pavlovec
- Avtorske pravice pridržane. All rights reserved.
|