Mrzli vrh

Mrzli vrh nad Tolminom, 1359 m. 2. junija, 2006.

Pogled z Mrzlega vrha na Krnsko skupino. Od leve: Krn, Batognica, Maselnik, in V. Stador (Rdeči rob). V ozadju se dvigata še Vrh nad Peski in Škofič.

Je še kje v Sloveniji kraj, ...

... ki premore toliko vrhov, s takimi razkošnimi razgledi kot jih premore Tolminski? V polkrogu kakih 10 Km lahko naštejem ducat vrhov s katerih se razprostirajo čudoviti razgledi na vse strani neba. Mednje vsekakor spada Mrzli vrh, ki po višini (1359m) spada le med sredogorske vrhove. Mrzli vrh in večji del vrhov na Tolminskem imajo v mojih očeh še to dobro lastnost: sorazmerno lahko dostopni so.

Med vožnjo proti vasi Krn.

Pogled na V. Stador (Rdeči rob).

Na dvorišču nenaseljene hiše v vasi Krn sem parkiral in jo mahnil proti vrhu.

Skozi zelenje vrtov in pašnikov pod zaščito visokih bregov Krnskega gorovja.

Zadnji pogled na Mrzli vrh preden se pogreznem v bukov gozd.

Bukov gozd me bo zakrival do planine Pretovč.

V skalni votlini ob slikovitih skakalcih, si je puščavnik izbral domovanje in v njej preživel 18 let. Leta 1952 je umrl, ko ga je zasul snežni plaz (napis na tabli).

Prijetna, na trenutke že kar romantična steza proti Mrzlemu vrhu.

Bukov gozd le redko prepusti kak pogled naokrog. Pogled na vasico Krn in na Matajur.

Na pašnikih Planine Pretovč se gozd odpre. Spet zagledam Mrzli vrh.	Pod njim pa na sončnem obronku planino Preetovč

Ko se na jasi ozrem nazaj zagledam Krn in Batognico.

Bela koprena, ki se je zjutraj pojavila na Krnu, je čez dan skopnela.

Vrh Batognice, se je baje med prvo svetovno vojno, zaradi hudih bojev na vrhu in v podzemlju, znižal za kar nekaj metrov.

Južno pobočje Krna, Batognice, Srednjega vrha in Maselnika. Na teh vesinah je posejanih vsaj pol ducata planin ...

... na vznožju teh gora pa vsaj še toliko vasi.

Na urejenem in ograjenem prostoru je vhod v kaverno z madžarsko kapelo. Zraven nje je tudi kaverna-zaklonišče.

Pred kratkim obnovljena kapela, ki so jo zgradili madžarski vojaki med prvo svetovno vojno.

Na naravni polici nad sotesko Tolminke ležita Planina Polog in spominska cerkvica sv. Duha (Javorca). Obe sta bili obnovljeni po potresu.

Na nasprotnem pobočju se je nedavno utrgal zemeljski plaz.

Spodnje Bohinjske gore od Mahavščka do Tolminskega Kuka.
V zatrepu ob vznožju teh gora izvira reka Tolminka.

Levo je pobočje Rdečega roba.


		Grebenski vrhovi od Tolminskega Kuka do Vogla in Žabiškega Kuka. Od glavnega grebena se odcepi stranski greben Migovec (na sredi slike)pod katerim se sonči vas Čadrg.

Levo: Vogel in Žabiški Kuk. Desno: zaobljena gmota Kobilje glave. V ozadju Porezen.

Na sončni ravnici na levem bregu Tolminke leži znamenita vas Čadrg.

Reka Tolminka, ki izvira izpod visokih bohinjskih vrhov, si je izdolbla globoka, ozka korita.

Nekaj sekundni prikaz tesni pod Hudičevim mostom si lahko ogledaš s klikom na video

Na južni strani grebena: Pogled na Tolmin in vijugavo Sočo z Mrzlega vrha.

Spredaj: 426m visoki Kozlov rob (220m nad mestom) je prepreden s potmi skritimi v gozdu. Po njih se tolminci sprehajajo in tekajo.

Mimo Tolmina priteče Tolminka, ki se zliva v Sočo na Sotočju, znamenito koncertno prizorišče mladih.

Celotna Tolminska kotlina je geološko zelo zanimiva, bile so narejene obsežne študije o geološkem dogajanju v toku ledeniških dob.

Onstran Soče, ob cesti za N. Gorico, ležita vasici Volče in Čiginj.

Gornji del doline Soče proti Kobaridu in Breginju.

Kolovrat (levo) in Matajur (na sredi slike), politična in klimatska mejnika.

Na Mrzlem vrhu so leta 2003 postavili križ v spomin na vse padle na tem hribu.

Šopek z Mrzlega vrha. Ugaja mu melišče, ki so ga ustvarile eksplozije granat.

Vračam se proti Vasici Krn. Pred mano sta Maselnik in V. Stador.