Vogel

Pl. Razor - Žabiški Kuk - Vogel - Globoko - Pl. Razor, 24. avgusta 2005

Pot z Vogla na Globoko po bohinjski strani.

Tako kot tura na Tolminski Kuk se tudi ta začne pri rampi TNP. Tam parkiram in nadaljujem peš po cesti do planine Razor (slaba ura hoje) kjer se začne vzpon proti vrhu. Večji del poti do sedla med Voglom in Žabiškim Kukom prehodim v prijetni senci. Na sedlu butnejo vame sunki burje, ki me premetavajo vso pot do Žabiškega Kuka in nazaj do sedla, kjer iznenada o burji ni več sledu.

Planina Razor kot križišče poti

Pot na Vogel se zlagoma dviga proti sedlu.

Proti Krnici po zložno vzpenjajoči se poti.

V Ozadju je Žabiški Kuk, ki ga bom obiskal, da si popestrim pot.

Po robu Krnice do sedla Nad krnico.

Prvi pogled čez rob: Kobilja glava.

Na sedlu krenem desno proti Žabiškemu kuku.

Shojene poti ni. Zato jo mahnem kar počez po pobočju.

Zahodno pobočie je globoko prepadno.

Čisto na vrhu sem odkril globoko kraško jamo.

Možic je postavljen nekoliko proč od glavnega vrha, na bolj izpostavljenem, nižjem vrhu.

Žabiški kuk je bolj redko obiskan. Verjetno je to razlog, da tu najdem redke, zaščitene vrste planinskega cvetja.

Zojsova zvončica (Campanula zoysii).

Pogled v dolino: Tolmin, Zatolmin, Volče, na sredi pa Kozlov rob: tolminska "hišna gora".

Pogled na Vogel. Vmes je pravi vrh Žabiškega kuka.

Spet na sedlu. Pogled proti vrhu Vogla.

Kot kamelje grbe v namišljeni puščavi se vrstijo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora. Zadnji vrh na levi je Tolminski kuk. Posneto s sedla Nad krnico.

Tudi vzhodni del Spodnjih Bohinjskih gora je posnet s sedla Nad krnico. Izstopata Šija in Rodica.

Obvezni posnetek za zanamce.

Žabiški kuk z Vogla.

Pogled z vrha na planino Razor in na Tolminske ravne.

Rdeči rob, Vrh nad Peski in zadaj (temnejši) Krn. Spredaj desno prepadna stena Migovca.

Ski hotel na Rjavi skali

Pot se vabljivo nadaljuje po grebenu, vendar se raje spustim desno na severno pobočje.

Sprehod po rajskih vrtovih. V resnici se sprehod nekoliko podaljša okrog Vrha Krnic (zadnji desni vrh).

Cvetlični trofeji s poti čez Vogelske vrtove.

Sprehoda je konec..

Zadnji metri po strmem melišču bodo manj prijetni, kar se od tu še ne vidi.

Z Vogla se jezera ne vidi. Tu na Globokem pa je zadoščeno tudi tej želji.

Še zadnji pogled na Triglav preden se obrnem proti sončni Primorski ...

V silni bleščavi komaj ločim Tolmin. Pod mano so hlevi planine Razor, zraven v gozdičku pa se skriva planinska koča. Naravnost proti Tolminu se vije globoka soteska Zadlaščice, ki oskrbuje Tolmince s kvalitetno vodo.

Še pogled na prehojeno pot. Zadnji na grebenu je Vogel.

Čez nepopašene pašnike planine Razor.

Do koče še par minut hoje. Do avta še okrogla ura.